Kaj je Transakcijska analiza?

Psihoanaliza-kako se je vse začelo...

V zgodnjih 20-tih letih prejšnjega stoletja je Sigmund Freud začel z ustvarjanjem lastne teorije o osebnosti. Freud je verjel, da se osebnost sestoji iz 3 glavnih delov, ki delujejo skupaj in tako ustvarjajo kompleksna človeška vedenja.

Te tri komponente je imenoval Id, Ego in Superego. Freud je bil prepričan, da morajo biti te tri komponente uravnovešene ter, da je to predpogoj psihičnega zdravja in osebnostne stabilnosti. Po Freudu, je Id iracionalni, emotivni del osebnosti, Ego je racionalni del, Superego pa moralni del osebnosti, ta zadnji naj bi bil pod vplivom tako staršev, kot tudi družbe. 

Največji doprinos Freuda, je bilo verjetno njegovo mnenje, da je osebnost večplastna, ter da je med deli iste osebnosti možen konflikt. Interakcija med različnimi deli osebnosti in morebitni konflikti med njimi, ustvarjajo naše misli, občutke in vedenje.

Vstanovitelj transakcije analize, Eric Berne, rojen l.1910,  je bil psihiater in se je izobraževal za psihoanalitika. Vendar je do psihoanalize bil kritičen in zato ni bil nikoli sprejet v psihoanalitičnih krogih. S časom se je odločil, da bo razvil povsem novo vejo psihoterapije. 

Na Erica Bernea je velik vpliv imel tudi nevrokirurg Dr. Wilde Penfield, in njegove raziskave funkcioniranja človeških možganov. Penfield je namreč ugotovil, da električna stimulacija obsenčnega dela možganske skorje provzroča pojav spominov, hkrati so se pojavljali tudi občutki vezani na prej pozabljeni dogodek.

Penfieldove raziskave so pomembno vplivale na Berneovo ustvarjanje transakcijske analize. Na osnovi teh raziskav je Berne zaključil naslednje: 

1. Človeški možgani delujejo kot video-kamera, neprestano snemajo dogodke okrog nas. In čeprav se teh dogodkov morda ne spomnimo, so vseeno zabeleženi v naših možganih.

2. Tako dogodek, kot tudi občutki vezani z njim, sta v možganih shranjena. Dogodek in občutki vezani nanj so močno povezani in jih ni mogoče priklicati posamezno.

3. Ko prikličemo določene spomine, ponovno doživljamo iste občutke kakor smo jih doživljali ob dogodku.

4. Oseba je lahko istočasno v dveh ločenih stanjih, v enem podoživlja iste občutke, v drugem se lahko, popolnoma racionalno pogovarja o istem dogodku.

Kaj sploh je transakcija?

Eric Berne je svojo teorijo razvijal leta. Ključ za razumevanje njegove teorije je transakcija.

Najbolj enostavno je pomen transakcije razložil v knjigi Games people play (“Katero igro igraš”).

Slika 1. Prva izdaja knjige "Games people play iz l. 1969

V njej definira transakcijo kot enoto socialne interakcije, ki se sestoji od transakcijskega stimulusa in transakcijskega odgovora. Transakcija analiza se ukvarja s preučevanjem teh interakcij med ljudmi.

Kjub nekaterim podobnostim, Berneov pristop je bil veliko drugačen od Freudovog. Freud je pacijente spraševal o njihovih težavah. Berne pa je menil, da mora terapevt opazovati kaj mu pacijent v transakciji sporoča (besede, telesna komunikacija, obrazna ekspresija).

Tako je namesto direktnega spraševanja, Berne raje opazoval paciente v skupini in analiziral vse transakcije ki so se dogajale med pacientom in ostalimi člani skupine.

Berneova tri ego stanja

Poleg analize transakcij, je Berne identificiral ego stanje v vsaki transakciji. Vsaka oseba ima stalno vsa tri ego stanja.

1. Ego stanje Starša ki je nastalo posnemanjem svojih staršev ali drugih pomembnih oseb v zgodnji fazi otroštva (v prvih petih letih). Ko se oseba nahaja v ego stanju Starša, se vede, misli in čustvuje prav tako, kot je to počel eden od njegovih staršev. To se najbolj jasno izrazi pri vzgoji lastnih otrok. Tudi ko ego stanje Starša ni aktivno, se njegov vpliv pogosto opazi kot “vest”.

2. Ego stanje Otroka je ego stanje v katerem so zabeležena čustva ki so bila v otroštvu posledica zunanjih dogodkov. Ko je oseba v ego stanju Otroka, se vede, misli in čustvuje, tako kot je to počel kot otrok, starosti med 2 in 5 letom

3. Ego stanje Odraslega je ego stanje ki se formira zadnje in na nek način integrira znanje Starša, čustvovanje Otroka in realnost zunanjega sveta. V tem ego stanju, oseba objektivno preučuje situacijo, analizira svoje možnosti delovanja in se odloča za določen odgovor na dražljaj. Pogosto ga primerjajo z računalnikom tako, da ta računalnik upošteva vse podatke iz ego stanj Otroka in Starša in objektivne sedanje situacije (princip "tukaj in zdaj")

Slika 2. Strukturalna analiza ego stanj  

 Za tiste ki bi želeli izvedeti več, je to, bolj podrobno in z veliko primeri, razloženo v knjigah Erica Bernea ki so navedene v literaturi in so nekatere tudi prevedene v slovenščino.

Za razumevanje iger je pomembna dobra analiza ego stanj, in vešče analiziranje transakcij, ki so lahko različnih tipov in na različnih nivojih. Več o tem morda v naslednjih člankih.

Viri:

1. Berne, Eric. Transactional Analysis in Psychotherapy.
2. Harris, Thomas A. I’m OK – You’re OK ( Jaz sem v redu, ti si v redu).
3. Berne, Eric. Games People Play (Katero igro igraš).
4. Stewart, Ian and Joines, Vann. TA Today: A New Introduction to Transactional Analysis.
5. Uradna spletna stran Eric Berne